UPRAVNO PRAVO

Upravno pravo je del javnega prava, ki ureja razmerja med oblastjo (državo, občino) in posamezniki. Je zelo obširna pravna veja, saj država s svojimi predpisi posega na številna področja življenja. Država ta področja nadzira, posameznikom pa nalaga obveznosti ali jim daje razna dovoljenja. Gre na primer za področja matičnih evidenc, osebnih izkaznic, potnih listin, prometnih dovoljenj, vozniških dovoljenj, gradbenih dovoljenj, inšpekcijskih ukrepov, davkov in tako naprej.

Upravni organi o pravicah, obveznostih in pravnih koristih na področjih upravnega prava odločajo v upravnem postopku. V upravnem postopku morajo upravni organi upoštevati številna načela in pravila, ki jih določa Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Na primer načelo zakonitosti, ki pomeni, da mora vsaka njihova odločitev imeti podlago v zakonu oziroma zakonitem predpisu. Nadalje načelo sorazmernosti, ki pomeni, da je treba med več možnimi ukrepi izbrati tistega, ki je za stranko najugodnejši oziroma najmilejši. Zelo pomembno je tudi načelo kontradiktornosti, ki pomeni, da morajo upravni organi stranko še pred odločitvijo seznaniti s svojimi ugotovitvami in pridobljenimi dokazi ter ji omogočiti, da se o tem izreče.

Izdajo gradbenega dovoljenja ureja Zakon o graditvi objektov (ZGO-1). Objekti se glede na zahtevnost gradnje in vzdrževanja razvrščajo na zahtevne, manj zahtevne, nezahtevne in enostavne objekte. Kriterije za razvrstitev določa Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje. Za gradnjo enostavnih objektov ni potrebno gradbeno dovoljenje. Je pa kljub temu treba pri postavljanju enostavnih objektov upoštevati pravila prostorskega akta ter pridobiti morebitna soglasja zaradi posega v varovana območja ali varovalne pasove objektov gospodarske javne infrastrukture. Za gradnjo nezahtevnih objektov je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, vendar postopek poenostavljen. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta je treba priložiti le: prikaz lege objekta na zemljišču, tako da je razviden njegov tlorisni položaj in oblika na zemljiškokatastrskem prikazu, z navedbo odmikov objekta od parcelnih mej sosednjih zemljišč; značilne prereze (profile) ter oblikovanje objekta in terena; soglasja pristojnih soglasodajalcev in dokazilo o pravici graditi. Za gradnjo manj zahtevnih in zahtevnih objektov pa je treba pridobiti klasično gradbeno dovoljenje v rednem postopku. Zahtevi za izdajo gradbenega dovoljena je treba priložiti tudi projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki ga izdelajo projektanti za različna področja. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja lahko priglasijo stransko udeležbo tudi osebe, ki izkažejo pravni interes. Na primer sosedi, če bo gradnja imela kakšen vpliv na njihovo zemljišče. Stranski udeleženci lahko v postopku uveljavljajo le tiste ugovore, ki se neposredno nanašajo na njihov pravni interes, ne morejo pa uveljavljati ugovorov v javnem interesu. V zvezi z gradnjo objektov velja še pojasniti pojem prostorski akt. To je odlok občine, ki določa, katera zemljišča so zazidljiva, kakšni so pogoji glede oblikovanja objektov, glede umestitve objektov, odmikov od parcelnih mej in tako dalje. Ti podatki so razvidni tudi iz lokacijske informacije, ki jo je mogoče dobiti na občini.

Postopek za prenos lastninske pravice na kmetijskem oziroma gozdnem zemljišču je urejen v Zakonu o kmetijskih zemljiščih (ZKZ). Pri prodaji kmetijskega oziroma gozdnega zemljišča prodajalec ni povsem prost v izbiri kupca. Pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni glede kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije z drugimi zakoni določeno drugače, lahko uveljavljajo predkupno pravico predkupni upravičenci po naslednjem vrstnem redu: 1.      solastnik; 2. kmet, katerega zemljišče, ki ga ima v lasti, meji na zemljišče, ki je naprodaj; 3. zakupnik zemljišča, ki je naprodaj; 4. drug kmet; 5. kmetijska organizacija ali samostojni podjetnik posameznik, ki jima je zemljišče ali kmetija potrebna za opravljanje kmetijske oziroma gozdarske dejavnosti; 6. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za Republiko Slovenijo. Lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora ponudbo predložiti upravni enoti na območju, kjer to kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetija leži. Šteje se, da je lastnik s predložitvijo ponudbe upravni enoti upravno enoto pooblastil za prejem pisne izjave o sprejemu ponudbe. Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, mora dati pisno izjavo o sprejemu ponudbe, ki jo pošlje priporočeno upravni enoti ali neposredno vloži na upravni enoti. Fizična ali pravna oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine poda vlogo za odobritev pravnega posla. Vloga se vloži pri upravni enoti, na območju katere leži nepremičnina oziroma njen pretežni del. Upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo. Stranke v postopku odobritve so pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu s tem zakonom, in so v predpisanem roku vložili vlogo za odobritev pravnega posla. V praksi se dogaja, da se prodajalec že vnaprej dogovori s kupcem za prodajo kmetijskega zemljišča, po tem, ko je objavljena ponudba na oglasni deski, pa se pojavi predkupni upravičenec (na primer oseba s statusom kmeta), ki uveljavlja predkupno pravico in s tem prepreči prodajo zemljišča prvotno predvidenemu kupcu. Postopkov za prodajo kmetijskih oziroma gozdnih zemljišče se je zato treba lotiti premišljeno. Zelo pomembno je, kakšni pogoji se določijo oziroma ne določijo v ponudbi, ki se objavi na oglasni deski, saj ti pogoji postanejo del pogodbenega razmerja. 

Denacionalizacija je urejena v Zakonu o denacionalizaciji (ZDen). Čeprav je od uveljavitve Zden preteklo že več kot 25 let, denacionalizacijski postopki še vedno niso v celoti zaključeni. Odprti so ostali zlasti še zapleteni postopki,  v katerih je sporno, ali je premoženje mogoče vrniti v naravi ali ne. Pomembne so tudi civilnopravne posledice denacionalizacije, na primer zahtevki za plačilo odškodnine za nemožnost uporabe premoženja za čas od uveljavitve ZDen do vrnitve (72. člen Zden).

V upravnem postopku se odloča tudi o dodelitvi brezplačne pravne pomoči po Zakonu o brezplačni pravni pomoči (ZBPP). Brezplačna pravna pomoč po tem zakonu se lahko dodeli za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojne za izvensodno poravnavanje sporov (v nadaljnjem besedilu: sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. O dodelitvi brezplačne pravne pomoči odloča predsednik okrožnega sodišča oziroma predsednik specializiranega sodišča prve stopnje. Do brezplačne pravne pomoči je upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na materialni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene prejemke. Ta dohodkovni cenzus trenutno znaša povprečno 585,12 EUR na družinskega člana. 

Temeljna pravila za inšpekcijske postopke so urejena v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Ta zakon ureja splošna načela inšpekcijskega nadzora, organizacijo inšpekcij, položaj, pravice in dolžnosti inšpektorjev, pooblastila inšpektorjev, postopek inšpekcijskega nadzora, inšpekcijske ukrepe in druga vprašanja, povezana z inšpekcijskim nadzorom.

Temeljna pravila za davčne postopke pa so urejena v Zakonu o davčnem postopku (ZDavP-1). Ta zakon ureja: obračunavanje, odmero, plačevanje, vračilo, nadzor in izvršbo davkov, pravice in obveznosti zavezancev za davek, državnih in drugih organov, ki so v skladu z zakonom pristojni za pobiranje davkov, ter drugih oseb v postopku pobiranja davkov, varovanje podatkov, pridobljenih v postopku pobiranja davkov, ter medsebojno pomoč pri pobiranju davkov in izmenjavi podatkov z drugimi državami članicami Evropske unije, s tretjimi državami in ozemlji.

 

Franci Krivec je bil pet let zaposlen na upravni enoti, kjer je vodil upravne postopke s področja denacionalizacije, graditve (gradbena dovoljenja), prometa s kmetijskimi zemljišči (odobritve pravnih poslov), razlastitev in drugo. Zato dobro pozna način in pravila dela upravnih organov. S svojim znanjem in izkušnjami lahko tako kvalitetno pomaga in svetuje. 

 

 

 

 

 

Nazaj na pravne storitve

 

PRAVNO SVETOVANJE

PRAVNA POMOČ

PRAVNE STORITVE