PREDLOG ZA ZAČETEK STEČAJNEGA POSTOPKA NAD PRAVNO OSEBO

Pogoj za začetek stečajnega postopka

Stečajni postopek se lahko začne nad pravo osebo, ki je postala insolventna.

Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik oziroma dolžnica (v nadaljnjem besedilu: dolžnik):

1.     v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali

2.     postane dolgoročno plačilno nesposoben.

Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik trajneje nelikviden:

1.     pri dolžniku, ki je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik:

če za več kot dva meseca zamuja z izpolnitvijo ene ali več obveznosti v skupnem znesku, ki presega 20 odstotkov zneska njegovih obveznosti, izkazanih v zadnjem javno objavljenem letnem poročilu, ali

če sredstva na njegovih računih ne zadoščajo za izvršitev sklepa o izvršbi ali poplačilo izvršnice in tako stanje traja neprekinjeno zadnjih 60 dni ali s prekinitvami več kot 60 dni v obdobju zadnjih 90 dni, in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, ali

če nima odprtega najmanj enega bančnega računa pri ponudnikih plačilnih storitev v Republiki Sloveniji in če po preteku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izvršbi ni poravnal svoje obveznosti, ki izhaja iz sklepa o izvršbi,

2.  pri dolžniku, nad katerim je tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, če za več kot dva meseca zamuja:

s plačilom svojih obveznosti na podlagi potrjene prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave ali

s plačilom svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ali

z izvedbo drugih ukrepov finančnega prestrukturiranja, določenih v načrtu finančnega prestrukturiranja.

Če se ne dokaže drugače, velja, da je dolžnik postal dolgoročno plačilno nesposoben:

1.     če je vrednost njegovega premoženja manjša od vsote njegovih obveznosti (v nadaljnjem besedilu: prezadolženost),

2.     pri dolžniku, ki je kapitalska družba: tudi če je izguba tekočega leta skupaj s prenesenimi izgubami dosegla polovico osnovnega kapitala in te izgube ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv.

Velja in nasproten dokaz ni dovoljen, da je pravna oseba, podjetnik ali zasebnik postal trajneje nelikviden, če za več kot dva meseca zamuja:

1.     s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali

2.   s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,

in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.

Predlog za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži dolžnik sam

Zakon v prvi vrsti nalaga obveznost vložiti predlog za začetek stečajnega postopka samemu dolžniku, ki je postal insolventen in insolventnosti ne more več odpraviti. 

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) namreč določa, da če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Tudi če družba nima nadzornega sveta, mora poslovodstvo (direktor) preučiti možnosti finančnega prestrukturiranja. Če poslovodstvo ugotovi, da insolventnosti ni mogoče odpraviti, mora po zakonu obvezno predlagati stečaj družbe in sicer v roku treh delovnih dni po preteku enomesečnega roka od nastanka insolventnosti. 

Če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik, velja, če se ne dokaže drugače, da je dolžnik insolventen. To pomeni, da dolžniku ni treba posebej utemeljevati in dokazovati, da je postal insolventen.

Dolžnik, ki sam predlaga začetek stečajnega  postopka, je oproščen plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, prav tako je oproščen plačila sodne takse.

Če poslovodstvo predloga za začetek stečajnega postopka ne vloži, potem je poslovodstvo po zakonu upnikom odškodninsko odgovorno za škodo, ki so jo imeli, ker v stečajnem postopku niso dosegli polnega plačila. Pri tem velja zakonska domneva, da je imel upnik zaradi opustitve poslovodstva škodo, ki je enaka razliki med celotnim zneskom njegove terjatve in zneskom, do katerega je bila ta terjatev plačana v stečajnem postopku. Poslovodstvo, ki ne vloži predloga za začetek stečajnega postopka v skladu z zakonom, s tem stori tudi prekršek, za katerega je predpisana globa od  2.000 do 10.000 EUR.

Oglejte si ugodno ponudbo sestave predloga za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži sam dolžnik.

Delavski predlog za začetek stečajnega postopka

Predlog za začetek stečajnega postopka nad delodajalcem lahko pod posebej ugodnimi pogoji vloži tudi vsak delavec, če delodajalec za več kot dva meseca zamuja:

1.     s plačilom plač delavcem do višine minimalne plače ali

2.     s plačilom davkov in prispevkov, ki jih mora izplačevalec obračunati ali plačati hkrati s plačilom plač delavcem,

in takšno stanje traja na dan pred vložitvijo predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti.

Delavec, ki v navedenem položaju vloži predlog za začetek stečajnega postopka nad delodajalcem, je oproščen plačila predujma za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka, prav tako je oproščen plačila sodne takse

Oglejte si ugodno ponudbo sestave predloga za začetek stečajnega postopka nad delodajalcem.

Upniški predlog za začetek stečajnega postopka

V predlogu za začetek stečajnega postopka, ki ga vloži upnik, je treba utemeljiti in z dokazi izkazati dolžnikovo insolventnost. Pri tem si upnik lahko pomaga z že omenjenimi zakonskimi domnevami. Kot dokaz se praviloma uporabijo zadnji javno objavljeni računovodski izkazi stečajnega dolžnika ter morebitni nepoplačani sklepi o izvršbi.

Upnik mora ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka plačati tudi predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka v višini 2.062,35 EUR ter sodno takso v višini 246,00 EUR. Predujem dobi upnik povrnjen, če sredstva stečajne mase to omogočajo. 

PRAVNO SVETOVANJE

PRAVNA POMOČ

PRAVNE STORITVE