PREKRŠKI

Skoraj vsak zakon, uredba vlade ali odlok občine vsebuje tudi kazenske določbe, s katerimi se za kršitve tega predpisa določijo sankcije za prekršek. Sankcije za prekrške so: globa; opomin; kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja in prepovedjo uporabe vozniškega dovoljenja; prepoved vožnje motornega vozila; izgon tujca iz države; odvzem predmetov; izguba ali omejitev pravice do sredstev iz proračuna Republike Slovenije in proračunov samoupravnih lokalnih skupnosti; izločitev iz postopkov javnega naročanja;vzgojni ukrepi. V zakonu, uredbi oziroma odloku je tudi določeno, kateri organ je pristojen za izrekanje sankcij zaradi kršitev tega predpisa (prekrškovni organ). Prekrškovni organi so lahko policija, inšpekcijske službe in drugi organi.

Prekrškovni organ praviloma o prekršku odloči v t.i. hitrem postopku. Prekrškovni organ ob ugotovitvi oziroma obravnavanju prekrška in še pred izdajo odločbe o prekršku kršitelja obvesti o prekršku in ga pouči:

• da se lahko izjavi o dejstvih oziroma okoliščinah prekrška, da pa tega ni dolžan storiti niti odgovarjati na vprašanja, če se bo izjavil ali odgovarjal, pa ni dolžan izpovedovati zoper sebe ali svoje bližnje,

• da mora navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih sicer v postopku ne bo več mogel uveljavljati.

Nato prekrškovni organ izda odločbo o prekršku. Zoper odločbo o prekršku je dopustno vložiti zahtevo za sodno varstvo, o kateri odloča okrajno sodišče.

V nekaterih primerih lahko prekrškovni organ izda plačilni nalog. Plačilni nalog se izda, če pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa prekršek osebno zazna, ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav. Plačilni nalog se kršitelju, če je ta navzoč, vroči takoj na kraju prekrška. Ob vročitvi plačilnega naloga se kršitelju hkrati ustno predstavi storjeni prekršek in dokaze, kar se zaznamuje na plačilnem nalogu. Plačilni nalog se izda tudi, če pooblaščena uradna oseba prekršek ugotovi na podlagi obvestil in dokazov, zbranih neposredno po kršitvi, na kraju, kjer je bil prekršek storjen. Pred izdajo in vročitvijo takega plačilnega naloga mora kršitelju omogočiti, da se osebno izjavi o prekršku, plačilni nalog pa mora vsebovati tudi kratek opis prekrška in kratek povzetek izjave kršitelja o prekršku. Zoper plačilni nalog je dopustno vložiti zahtevo za sodno varstvo, o kateri odloča okrajno sodišče.

Zoper plačilni nalog, ki se izda za kršitve predpisov o ustavljanju in parkiranju vozil v cestnem prometu, ni dovoljena zahteva za sodno varstvo, kršitelj pa ima pravico do ugovora v osmih dneh od vročitve plačilnega naloga. Na podlagi ugovora prekrškovni organ plačilni nalog odpravi in o ugovoru odloči z odločbo o prekršku ali postopek o prekršku ustavi, pri čemer ugovor šteje kot izjava v hitrem postopku o prekršku.

V nekaterih primerih o prekrških že na prvi stopnji odloča sodišče (in ne prekrškovni organ). Gre za primere, v katerih hitri postopek ni dovoljen:

• če predlagatelj rednega sodnega postopka glede na naravo kršitve oceni, da so podani pogoji za izrek stranske sankcije po tem zakonu;

• če je predpisana stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila;

• če je predpisana stranska sankcija izločitve iz postopka javnega naročanja;

• proti mladoletnim storilcem prekrškov;

• za prekrške s področja obrambnih dolžnosti in za prekrške s področja nezdružljivosti javnih funkcij s pridobitno dejavnostjo; 

  za prekrške zoper varnost cestnega prometa, za katere je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja;

• za prekrške s področja političnih strank ter volilne in referendumske kampanje, za nadzor katerih je pristojno Računsko sodišče Republike Slovenije;

• če obdolžilni predlog za prekršek v skladu z drugim odstavkom 103. člena tega zakona vloži organ, ki po zakonu nadzoruje delo prekrškovnega organa.

Postopek o prekršku se začne po uradni dolžnosti, ko opravi prekrškovni organ v okviru svoje pristojnosti v ta namen kakršnokoli dejanje, ali z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, državnega tožilca ali državnega organa, nosilca javnih pooblastil ali samoupravne lokalne skupnosti (predlagatelji).

Kadar v prekrškovnem postopku na prvi stopnji odloča sodišče, se postopek začne na podlagi obdolžilnega predloga prekrškovnega organa.

Prekrškovni organi pri svojem delu pogosto zagrešijo kakšne napake (npr. nepopoln opis dejanskega stanu v odločbi o prekršku). S kvalitetno pravno pomočjo in pravnim svetovanjem lahko učinkoviteje zavarujete svoje pravice. 

Nazaj na pravne storitve