INSOLVENČNO PRAVO

Insolvenčno pravo določa posebna pravila za primer, ko dolžnik postane insolventen. Insolventnost je položaj, ki nastane, če dolžnik: 1. v daljšem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (v nadaljnjem besedilu: trajnejša nelikvidnost), ali 2. postane dolgoročno plačilno nesposoben. Ta pravila so določena v Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).

Poslovodstvo mora pri vodenju poslov družbe ravnati s profesionalno skrbnostjo poslovnofinančne stroke in si pri tem prizadevati, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Če družba postane insolventna, ne sme opravljati nobenih plačil ali prevzemati novih obveznosti, razen tistih, ki so nujne za redno poslovanje družbe. Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Če družba postane insolventna, mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti nadzornemu svetu predložiti poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja. Če družba ugotovi, da z ukrepi finančnega prestrukturiranja, ki jih lahko sprejme sama, ne bo mogoče odpraviti insolventnosti, potem mora poslovodstvo vložiti bodisi predlog za začetek postopa prisilne poravnave bodisi predlog za začetek stečajnega postopka.

Postopki zaradi insolventnosti so:

postopek prisilne poravnave,
postopek poenostavljene prisilne poravnave in
stečajni postopki.

Stečajni postopki so:

Postopek prisilne poravnave se vodi za izvedbo finančnega prestrukturiranja dolžnikovega podjema, ki zagotavlja, da:

sedanji družbeniki dolžnika lahko obdržijo samo tak delež v osnovnem kapitalu dolžnika, ki ustreza vrednosti preostanka premoženja dolžnika, ki bi ga prejeli, če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek,
se upnikom zagotovijo ugodnejši pogoji plačila njihovih terjatev, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek, ob upoštevanju vrstnega reda in drugih pravil poplačila prednostnih, navadnih in podrejenih terjatev ter zavarovanih terjatev v stečajnem postopku,
se nadaljuje poslovanje dolžnikovega podjema oziroma rentabilnega dela tega podjema.

Namen stečajnega postopka pa je enakomerno in kratno poplačilo vseh upnikov iz stečajne mase, ki ne zadošča za celotno poplačilo vseh terjatev. Po končanem stečajnem postopku dolžnik, ki je pravna oseba, preneha obstajati.

Upniki lahko v postopku prisilne poravnave in stečajnem postopku prijavijo svojo:

terjatev,
ločitveno pravico,
izločitveno pravico.

Franci Krivec ima opravljen izpit za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih zaradi insolventnosti in to funkcijo tudi opravlja. Že kot strokovni sodelavec na sodišču je pisal tudi razne sklepe v insolvenčnih postopkih. S svojim znanjem in izkušnjami lahko zato kvalitetno pomaga in svetuje.

Nazaj na pravne storitve