BREZPLAČNI PRAVNI NASVETI


VPRAŠANJE: Na internetu sem našel oglas za oddajo poslovnega prostora v najem. Ko sem poklical se je oglasil nepremičninski posrednik, ki me je povezal z lastnico. Z lastnico sem nato sklenil najemno pogodbo. Od nepremičninskega posrednika sem nato prejel račun, v katerem mi je za posredovanje pri najemu zaračunal provizijo v višini ene najemnine. Z njim nisem imel sklenjene nobene pogodbe o posredovanju.  Enako provizijo je zaračunal tudi lastnici, s katero pa je imel sklenjeno pogodbo o posredovanju. Ali sem dolžan plačati zaračunano provizijo

ODGOVOR: Odgovor je ne. Nepremičninski posredniki običajno poskušajo provizijo zaračunati obema strankama. Vendar lahko provizijo upravičeno zaračunajo le tistemu, s katerim imajo sklenjeno pogodbo o posredovanju in so zanj iskali najemnika/najedomajalca/kupca/prodajalca. Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPos) v drugem odstavku 5. člena izrecno določa, da lahko nepremičninska družba plačilo za posredovanje zaračuna le naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami. Če je med pogodbenima strankama prodajne, najemne, zakupne ali druge pogodbe (v nadaljnjem besedilu: pogodba) za določeno nepremičnino dogovorjeno, da plačilo za posredovanje plačata obe stranki, se znesek iz prejšnjega odstavka razdeli. Takšna je tudi sodna praksa (npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cp 1787/2015). Tudi če bi posrednik stranki, ki se je le odzvala na konkreten oglas za konkretno nepremičnino, vsilil v podpis pogodbo o posredovanju, bi bila takšna pogodba nična (tako npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr.št. II Cp 3245/2012 in I Cp 1087/2000).  


VPRAŠANJE: Pozdravljeni. Moj mož je zaposlen v nekem podjetju preko agencije za nedoločen čas in živiva v LJ. Dobiva stroške prevoza kolikor stane mestni avtobus lpp. Namerava se preseliti v Mengeš in bo potreben kambus, vendar mu je delodajalec rekel, da mu ne bo kril prevoza, ker to niso dolžni in da je to njegova stvar, če se on preseli. Kako je zdaj s tem ali je res in kam se lahko obrneva. Hvala za odgovor.

ODGOVOR: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v tretjem odstavku 130. člena določa: Če se zaradi razlogov na strani delavca strošek za prevoz na delo in z dela naknadno poveča, ima delavec pravico do povračila tako povečanega stroška za prevoz na delo in z dela, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti oziroma če se tako sporazume z delodajalcem. V vašem primeru sporazum z delodajalcem očitno ni  mogoč, če ta to zavrača. Vaš mož ima tako pravico do povišanih stroškov prevoza na delo le v primeru, če je tako določeno v kolektivni pogodbi na  ravni dejavnosti. Če take kolektivne pogodbe ni, ali če ta tega ne določa, potem pravice do povišanih stroškov prevoza žal ni. V primeru agencijskih delavcev se uporablja ista kolektivna pogodba, ki velja za podjetje, pri katerem delavec dejansko opravlja delo preko agencije. Iz Poslovnega registra Slovenije izhaja, da ima podjetje, pri katerem dela vaš mož, kot glavno dejavnost  registrirano: pretovarjanje. Za to dejavnost posebna kolektivna pogodba ne obstaja. Kljub temu bi veljalo preveriti, ali podjetje morda vendarle zavezuje kakšna druga kolektivna pogodba. Podatek o tem bi skladno z zakonom moral biti naveden v napotitvi na delo (četrti odstavek 62. člena ZDR-1). Vendar je žal malo verjetno, da bi morebitna kolektivna pogodba določala pravico do višjih prevoznih stroškov. Na primer Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine v prvem odstavku 72. člena določa, da je delavec upravičen do povračila stroškov za prevoz na delo in z dela za dneve prisotnosti na delu, od kraja bivališča določenega v pogodbi o zaposlitvi do kraja opravljanja dela. Pomemben je torej kraj bivališča, ki je bil določen v pogodbi o zaposlitvi, in ne nov kraj, kamor se je delavec preselil. Kolektivna pogodba za dejavnost poslovanja z nepremičninami pa na primer v prvem odstavku 91. člena še izrecno določa, da sprememba bivališča med trajanjem pogodbe o zaposlitvi pomeni spremembo podlage za obračun povračila stroškov prevoza samo, če se tako dogovorita delavec in delodajalec.


VPRAŠANJE: Imam težavo. Elektro Maribor mi je brez opozorila izklopil elektriko... Vsi računi so bili poravnani razen poračun le delno.. Izklopli so 2dni po zapadu roka plačila brez opozorila oz.obvestila.  Zahtevali so da ponovno podpišem pogodbo in krijem stroške priklopa. Takoj sem vse poravnal ampak je to bilo v petek, zato mi niso mogli priklopit. Rekli so da lahko traja do srede preden priklopijo. Upam da bojo čim prej..
Zanima me če imam kako možnost za odškodnino...vsebina hladilnika in skrinje, da ne omenjam da ogrevamo na centralno peč,  in da je zunaj ekstremno mrzlo.

ODGOVOR: Energetski zakon (EZ-1) v prvem odstavku 151. členu določa, da elektrooperater odklopi uporabnika sistema na posameznem prevzemno-predajnem mestu po predhodnem obvestilu, če ta v roku, določenem v obvestilu, ne izpolni svoje obveznosti, med drugim če uporabnik sistema: nima veljavne pogodbe o dobavi elektrike na določenem prevzemno-predajnem mestu ali dobavitelj pisno obvesti operaterja, da je dobavitelj ali končni odjemalec odstopil od pogodbe o dobavi elektrike na določenem prevzemno-predajnem mestu uporabnika sistema, razen v primerih iz 44. člena tega zakona. V devetem odstavku 151. člena EZ-1 je še določeno, da mora elektrooperater gospodinjskega odjemalca o odklopu obvestiti vsaj 15 dni vnaprej, poslovnega odjemalca pa vsaj osem dni vnaprej. V četrtem odstavku 176. člena EZ-1 je nadalje določeno, da mora operater distribucijskega sistema odjemalca pred odklopom obvestiti o možnosti nujne oskrbe, o dokazilih, ki jih mora odjemalec predložiti operaterju, da mu operater odobri nujno oskrbo, in o rokih, v katerih je treba ta dokazila predložiti. V drugem odstavku 155. člena EZ-1 pa je določeno, da ima uporabnik sistema pravico do povračila škode, ki mu je bila povzročena zaradi neutemeljenega odklopa elektrooperaterja. Torej če vam je elektrooperater v resnici odklopil dobavo elektrike brez predhodnega opozorila, je bilo to nezakonito in ste upravičeni do povračila nastale škode. Škodo pa je seveda treba izkazati z dokazili.


VPRAŠANJE:  Spoštovani, zanima me, ali policija mora posredovati ob vlomu v hišo. Namreč sem solastnica hiše 50%, katere je solastnik umrl in sem torej do zapuščinske razprave po njegovi oporoki, na kogar koli glasi, edini živeči lastnik. Na hiši so menjali ključavnice, radi nezaupanja do njegovega sorodstva, ki po vsaki smrti vsakega izropajo in oberejo.. Vlomili so v hišo,izpraznili vsa precej vredna orodja iz kleti in vso akustiko iz hiše, kot mikrovalovko, sesalec, 2x tv, hišni kino, računalnik stacionarni....vso posteljnino..... Poskušala sem narediti prijavo vloma na policijo, pa mi je policist zatrdil, da je to nemogoče, da iz tega ne bo nič, ker je vdrla njegova žlahta. Ne morem verjeti, njegova žlahta ima oporoko, ki pa še ni bila v zapuščinski a jaz sem lastnica 50%, torej so izropali tudi mene, ker v oporoki ne more deliti več, kot svojo polovico. Njihov odvetnik g.Medved iz Krškega, jih je napotil na vlom, češ da imajo to pravico. Moj pa pravi da ni res in da prijava na policijo mora iti. Glede na to, da sem jaz na Korčuli, ne morem nič urediti in sem odvisna od odvetnika, ki pa je odsoten in se bojim, da ne bo prepozno za prijavo vloma. Če lahko prosim pomagajte mi razjasniti stvar, ker mi je to nelogično in tavam nervozna v temi. Se zahvaljujem že v naprej in vas lepo pozdravljam.

ODGOVOR: Najprej velja pojasniti, da je policija dolžna sprejeti vsako ovadbo (prijavo) in jo posredovati državnemu tožilcu. Samo državni tožilec je tisti, ki lahko ovadbo zavrže, če oceni, da ne gre za kaznivo dejanje. Sedaj pa k vsebini. Kaznivo dejanje »vloma« v zakonu ne obstaja. Obstaja kaznivo dejanje tatvine (ena izmed oblik tatvine je tudi vlomna tatvina), obstaja kaznivo dejanje poškodovanja tuje stvari (če ob vlomu nastane škoda) in obstaja kaznivo dejanje kršitev nedotakljivosti stanovanja. Po sodni praksi ne gre za tatvino, če stvar vzame eden od solastnikov. Pri dedovanju je tako, da (so)lastnina preide na dediča že v trenutku zapustnikove smrti, ne glede na to, da je sklep o dedovanju izdan šele kasneje. Če so torej stvari pobrali zapustnikovi dediči, ne gre za tatvino. Lahko bi šlo za kaznivo dejanje samovoljnosti (310. člen Kazenskega zakonika), to kaznivo dejanje pa se preganja na zasebno tožbo (a še vedno v kazenskem postopku). Menim, da vaše situacije ni najprimerneje reševati po kazenskopravni poti. Če so pobrali stvari, ki so tudi vaša solastnina, lahko v civilnem sodnem postopku zahtevate izplačilo vrednosti stvari, do višine vašega solastniškega deleža. Lahko zahtevate tudi razdelitev stvari v naravi, tako vsak solastnik dobi stvari v vrednosti, ki ustreza njegovemu solastniškemu deležu, razen če so stvari že prodali. Prijava na policijo pa bi bila vseeno koristna, vendar predvsem zaradi kasnejšega dokazovanja, katere stvari so bile pobrane.


VPRAŠANJE: Stara sem 55 let in 5 let pred upokojitvijo, Zanima me zaščita delavcev glede nadurnega dela. Trenutno imam 142 nadur, ki jih v podjetju ne plačujejo. Od mene zahtevajo, da delam dodatne nadure ob nedeljah v drugi trgovini. Sama sem mnenja, da dokler mi teh nadur ne plačajo, itak mi jih ne bojo, ali da dokler ne pokoristim teh nadur, tega od mene ne morejo zahtevati. Razmišljam pravilno?

ODGOVOR: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 199. členu določa, da delodajalec starejšemu delavcu (to je delavcu, starejšemu od 55 let) brez delavčevega pisnega soglasja ne sme odrediti nadurnega ali nočnega dela. Že iz tega razloga torej delodajalec od vas ne more zahtevati opravljanja nadur. Če vam kljub temu (brez vašega pisnega soglasja) odredi nadurno delo, je to prekršek, za katerega je lahko delodajalec kaznovan z globo do 750 do 2.000 EUR (217.b člen ZDR-1). Kar se tiče že opravljenih nadur vam jih je delodajalec dolžan bodisi plačati bodisi omogočiti koriščenje prostih ur. V vsakem primeru, tudi če boste nadure kompenzirali s prostimi urami, vam je delodajalec dolžan za opravljene nadure plačati vsaj dodatek za nadurno delo (tako sodba Vrhovnega sodišča RS opr. št. VIII Ips 80/2015). Po Kolektivni pogodbi za dejavnost trgovine ta dodatek znaša 30 % redne urne postavke. Če vam delodajalec tega dodatka ne zagotavlja, je to prekršek, za katerega je za delodajalca predpisana globa od 3.000 do 20.000 EUR (217. člen ZDR-1).


VPRAŠANJE: Pozdravljeni. Pred dnevi sem domov dobil navadno (nevročeno) pošto, v kateri je bilo obvestilo o prekršku glede parkiranja v Zagrebu dne 11/05/2013, torej skoraj 4 leta nazaj (takratna kazen, je bila če se ne motim 100 kun, kar je približno 13€). Obvestilo pa je vsebovalo, vse moje podatke, podatke o vozilu skupaj s sliko, znesek, ki naj bi ga moral plačati, podatki o angleškem podjetju-agenciji in računu (nemške banke) kamor naj bi nakazal znesek. Na naslednji strani pa informativni zapis o možnem ugovoru, menjalnem tečaju in varstvu podatkov. Ker je meni to vse skupaj malo sporno da sem to dobil šele po 4 letih, me zanima kaj mi svetujete glede plačila, saj je kot rok plačila zapisan najprej kot 16/02/17, zraven pa je zapisano tudi besedilo da imam čas plačila 28 dni od prejetega obvestila, čeprav ni nikjer zabeleženo kdaj sem prejel to pismo, saj kot že rečeno je bilo poslano kot navadno pismo. Torej kot glavno vprašanje, ki me zanima, je ali se to splača plačati oz. ali naj to plačam, ter kakšne bi bile možne posledice, če le tega nebi plačal. Hvala za odgovor.

ODGOVOR: Pri prejetem dokumentu očitno ne gre za plačilni nalog ali obvestilo o prekršku, ki bi bilo izdano v prekrškovnem postopku, čeprav se v obvestilu omenja prekršek. Očitno gre za to, da poskuša hrvaški upravljavec parkirišča preko pooblaščenca (angleške družbe) izterjati neko svojo civilno terjatev. Iz obvestila ni jasno razvidno, kaj naj bi ta terjatev predstavljala, verjetno pa gre za neplačano parkirnino, morebiti še pogodbeno kazen in stroške. V kolikor je v zahtevanem znesku vsebovana tudi pogodbena kazen, je to neupravičeno, saj je hrvaško Vrhovno sodišče že odločilo, da za neplačilo parkirnine ni mogoče zaračunati pogodbene kazni (npr. sklep hrvaškega Vrhovnega sodišča opr. št. Rev 1961/10-2 z dne 4.12.2012). Glede zastaranja je tako po slovenskem kot tudi po hrvaškem pravu določen splošni zastaralni rok 5 let. Dalo bi se sicer argumentirati, da gre pri parkirnini v bistvu za najemnino (plača se najem parkirnega prostora), za najemnine pa je tako po slovenskem kot tudi po hrvaškem pravu določen zastaralni rok 3 leta. Vendar ni mogoče zanesljivo napovedati, ali bi sodišče takšno argumentacijo sprejelo. Svetoval bi vam, da zoper to obvestilo vložite ugovor, na način, kot je to določeno v obvestilu, pri čemer ugovarjajte, da zahtevani znesek ni specificiran (ni navedeno kolikšen del zneska se nanaša na parkirnino, koliko na stroške, kolikor na pogodbeno kazen itd.) in da ni navedena pravna podlaga za zahtevek. Šele po prejemu teh podatkov bi bilo mogoče zanesljiveje oceniti utemeljenost zahtevka. Na obvestilu je navedeno, da se v primeru ugovora postopek začasno ustavi. Sicer pa lahko upravljavec parkirišča to terjatev prisilno izterja le tako, da zoper vas najprej vloži civilno tožbo ali predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Glede na to, da je bila storitev opravljena na Hrvaškem, bi lahko bila tudi tožba vložena pred hrvaškim sodiščem.


VPRAŠANJE: Spoštovani. Mene pa zanima kako je možno, da se pritožiš na višje sodišče zaradi nestrinjanja z kaznijo in višje sodišče ugotovi nepravilnosti in vrne zadevo nazaj na prvostopenjsko, da potem ta isti sodnik se enkrat določi isto kazen, ne glede na to da se je zaslišala priča, ki je v prvem postopku bila po čudežu izločena in se je ugotovilo, da je dejansko kriva tretja oseba ne pa obtoženec (kar se sploh ne upošteva nikjer) in se zopet pritožiš in gre na višje sodišče, da se potem po čudežu tudi višje sodišče strinja z kaznijo? Najlepša hvala za odgovor.

ODGOVOR: Razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v novo sojenje še ne pomeni nujno, da je prvostopenjska sodba vsebinsko napačna in da mora biti odločitev v drugem sojenju drugačna. Velikokrat je zadeva vrnjena v novo sojenje, ker mora biti postopek v določenih pogledih dopolnjen. Povsem lahko se zgodi, da sodišče po ponovljenem postopku pride do enake odločitve kot prvič. Če so v ponovljenem postopku pomanjkljivosti odpravljene in če je dokazna ocena prepričljiva, potem višje sodišče takšno sodbo potrdi. Za kakršno koli mnenje glede vašega konkretnega primera pa bi bilo treba najprej preučiti celoten sodni spis.


VPRAŠANJE: Spoštovani. Z direktorjem d.d. sem podpisal pogodbo o zaposlitvi. Po podpisu pogodbe sem v prejšnjem podjetju dal odpoved. Po treh tednih sem iz d.d. prejel obvestilo, da nadzorni svet ni odobril moje zaposlitve. Trenutno sem še na koriščenju dopusta. Kakšne so moje pravice? Hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR: Če je bila pogodba o zaposlitvi podpisana iz obeh strani (tako z vaše strani kot tudi s strani direktorja)  potem je veljavno sklenjena. Neodobritev s strani nadzornega sveta sama po sebi nima direktnega vpliva na veljavnost pogodbe, razen če je bilo v sami pogodbi izrecno določeno, da je odobritev nadzornega sveta pogoj za njeno veljavnosti. Če je bila pogodba o zaposlitvi veljavno sklenjena, potem ste v podjetju zaposleni oziroma boste zaposleni z dnem, kot je to določeno v pogodbi. Podjetje vam sicer lahko skuša odpovedati pogodbo, vendar je vprašanje, s čim bi to utemeljili. Neodobritev zaposlitve s strani nadzornega sveta sama po sebi ne more biti razlog za odpoved, saj bi to vprašanje moralo biti razrešeno že pred sklenitvijo pogodbe. Pogodbo o zaposlitvi je mogoče odpovedati le iz razlogov, ki so določeni v 89. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1).


VPRAŠANJE: Spoštovani. Vljudno prosim za vaše mnenje. 24. 2. 2017 zvečer sem pred lokalom, ko sem odhajal domov, pri vzvratni vožnji, rahlo poškodoval osebni avtomobil znankine mame. Zaradi velikega in nepreglednega avtomobila, zelo vetrovnega vremena in glasbe v avtomobilu, nisem tega zaznal. Znanka je poklicala moje dekle, ta pa me je obvestila o tem incidentu. Ker je moj telefon prenehal delovati, sem jo doma takoj (tri krat) poklical iz drugega telefona. Vendar se mi znanka ni oglasila. Zato sem predvideval, tudi na podlagi minimalne poškodbe na mojem avtomobilu, da nič resnega in da se bomo o incidentu in popravilu dogovorili naslednji dan. Ker sem bil dogovorjen s prijateljem, sem odšel do njega. Med tem pa me je že iskala policija zaradi povzročitve prometne nesreče in pobega, ker je lastnica avta napačno presodila, da želim iz kraja nesreče pobegnit. Ko sem to izvedel sem bil v popolnoma v šoku in sem takoj kontaktiral znanko. Ko sem ji vse obrazložil je izrazila obžalovanje in sporočila, da želi prijavo preklicati oziroma spremeniti ali podati novo izjavo. Lepo prosim, če mi lahko svetujete, če lahko oškodovanka kaj od tega stori in kakšen je postopek za to. Najlepše hvala za vaš odgovor!

ODGOVOR: Prijave sicer ni mogoče formalno preklicati, ker policija postopek o prekršku vodi po uradni dolžnosti. Vsekakor pa lahko oškodovanka poda izjavo, da ste jo že sam kontaktiral in ji posredoval svoje podatke. To lahko stori z dopisom, ki ga pošlje policijski postaji, ki je dogodek obravnavala. Lahko tudi zgolj napiše in podpiše izjavo, ki jo izroči vam, vi pa jo izročite policiji.


VPRAŠANJE: Spoštovani. Moj pokojni mož je pred 4 leti posodil skupni prijateljici in sosedi 24oo eur, kr sta oba podpisala in z zagotovitvijo, da bo denar vrnjen v najkrajšem času. Mož je med tem umrl, jaz pa mislim, da imam pravico zahtevati, da kljub temu vrne denar saj je bil najin skupen. Po neštetih prošnjah in zahtevah je nekaj denarja vračala po 2o eur, kar vsekakor ni cel dolg. Prosim, če mi poveste, kaj lahko naredim in koliko bi znašale obresti za 3 leta za znesek 2.4oo eur. Prosim za odgovor.

ODGOVOR: Posojilojemalka mora seveda vrniti posojilo, ne glede na to, da je vaš mož umrl. Če ste edina dedinja po možu, potem je terjatev za vračilo posojila z dedovanjem v celoti prešla na vas. Če je dedičev več, potem ta terjatev pripada vsem dedičem skupaj, v skladu z dednimi deleži. Paziti morate, da terjatev ne zastara. Zastaralni rok je pet let od tedaj, ko bi posojilo moralo biti vrnjeno. Pred zastaranjem se zavarujete tako, da bodisi pravočasno (pred iztekom zastaralnega roka) vložite tožbo, bodisi, da z dolžnico sklenete pisni dogovor, v katerem dolžnica pripozna dolg in se določi nov rok za vračilo. Pisna pripoznava dolga namreč pretrga zastaranje (kar pomeni, da začne zastaranje teči znova). Še najbolje bi bilo, da se pripoznava dolga in rok za vračilo določi v neposredno izvršljivem notarskem zapisu. V tem primeru bi lahko, če posojilo tudi v novem roku ne bi bilo vrnjeno, takoj predlagali izvršbo in ne bi bila potrebna tožba. Zakonske zamudne obresti od zneska 2.400,00 EUR za čas od 1.3.2014 do 1.3.2017 znašajo 581,60 EUR.


VPRAŠANJE: Z ženo se ločujeva, jaz sem pred poroko že imel nepremičnino - hišo zgrajeno do tretje faze, okna, vrata, prostori zapucani, elekrika, voda. Ko je prišla leta 1997, je bilo treba samo še oprema hiše. Zanima me, kako se to deli. Ali lahko žena brez moje vednosti pripelje cenilca da oceni hišo. Hvala za odgovor.

ODGOVOR: V skupno premoženje spada premična oprema, ki je bila nabavljena v času trajanja zakonske zveze. Če so bila v času trajanja zakonske zveze opravljena tudi še kakšna vlaganja, ki so pomenila povečanje vrednosti nepremičnine, potem v skupno premoženje spada tudi terjatev do vašega posebnega premoženja (nepremičnina) iz naslova povečanja vrednosti. Ko je ugotovljeno, kaj spada v skupno premoženje, se določijo deleži zakoncev na tem premoženju. Deleži se določijo enotno za celotno skupno premoženje in ne za vsako stvar posebej. Domneva se, da sta deleža enaka (vsak do ½), vsak pa lahko tudi dokazuje, da je k ustvarjanju ali ohranitvi skupnega premoženja prispeval več. Ko so določeni deleži, se skupno premoženje lahko razdeli. Premična oprema se lahko razdeli v naravi, lahko se celota proda in razdeli kupnina, lahko pa eden izplača drugega. Terjatev iz naslova povečanja vrednosti nepremičnine se razdeli z izplačilom. Če se je na primer vrednost vaše nepremičnine povečala za 100 enot in je delež žene 50 %, potem ji morate izplačati 50 enot. Žena lahko najame cenilca in mu lahko da podatke za oceno. Ali ga lahko spusti v hišo, je odvisno od tega, ali in v kakšnem obsegu ima žena trenutno posest hiše. Pomembno pa je, da je takšna cenitev zgolj informativna in ne predstavlja dokaza na sodišču. Če bo prišlo do sodnega spora, bo sodišče postavilo novega neodvisnega cenilca, ki bo opravil novo cenitev.


VPRAŠANJE: Spoštovani, mama bi prodala hišo, ker je nepokretna in gre v dom. V hiši živi sin, ki je alkoholik, socialni problem in kazensko preganjan. Sin dobiva socialno podporo, ne prispeva denarja za stroške. Hiša je mamina, njegovega ni nič. Kako prodati hišo, če noče iz hiše sin? Ali obstaja rešitev, da mama hišo proda in denar porabi za dom? Hvala za odgovor.

ODGOVOR: Možnosti sta dve. Mama lahko vloži tožbo z zahtevkom na izpraznitev nepremičnine. Po pravnomočnosti sodbe pa je treba opraviti še izvršbo (deložacijo). Druga možnost, ki je verjetno boljša, pa je, da mama proda hišo in da sina izseli kupec. Cena za hišo bo sicer v tem primeru nekoliko nižja. Vendar obstajajo kupci, ki nimajo težav s tem, da bo treba še nekoga izseliti, ali pa so celo specializirani za takšne primere.


VPRAŠANJE: Prosim vas za nasvet in sicer oče in teta sta lastnika hiše. Ali lahko teta odda svoj del hiše in pod kakšnimi pogoji? Ali potrebuje (soglasje, privolitev) mojega očeta, da lahko oddaja? Ali lahko vpliva kateri najemojemalci bodo stanovali v hiši?

ODGOVOR: Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 67. členu določa, da imajo solastniki pravico skupno upravljati stvar v solastnini. Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. Za posle rednega upravljanja se štejejo posli, ki so potrebni za obratovanje in vzdrževanje stvari za doseganje njenega namena. Za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja, kot so zlasti razpolaganje s celotno stvarjo, določitev načina rabe in določitev upravitelja stvari, je potrebno soglasje vseh solastnikov. Odločitev o oddaji dela solastne hiše v najem predstavlja posel, ki presega okvire rednega upravljanja, saj gre za določitev načina rabe. Zato je potrebno soglasje vseh (obeh) solastnikov. Po zakonu se (če ni drugačnega dogovora) tako stroški kot tudi prihodki (npr. najemnina) od solastne stvari delijo med solastnike v skladu s solastniškimi deleži. Če hiša obsega več ločenih stanovanj, ki so vsaka zase samostojna funkcionalna celota, potem lahko vsak od solastnikov predlaga, da se solastnina razdeli tako, da se na hiši vzpostavi etažna lastnina. Če je vzpostavljena etažna lastnina, potem je vsak izključni lastnik svojega dela (stanovanja) in ga lahko samostojno oddaja v najem.


VPRAŠANJE: Pozdravljeni. Mene zanima vase mnenje in sicer glede goljufije. Pred 2. leti sem kupil od znanca avtomobil Bmw 530d. Vse lepo in prav, možakar je trdil da je avto tako kot treba in vse skrite napake krije on. Nakar po parih mesecih ugotovim pri uradnem serviserju da ima avtomobil vgrajeno masino 2.5, mogel bi pa imeti masino 3.0! Poklical sem ga in se dogovoril da se bo uglasil pri meni in da zadevo uredimo. Ker se seveda ni sem prijavil policiji. Takrat se je neuradno strinjal da mi da 1.500€ in na vse skupaj pozabimo! Strinjal sem se. Ker se zadeva nikamor ni premaknila je slo že do tožilca. Tam sem zahteval svoj denar nazaj in avto mu vrnem! Se pravi zahteval sem 6.600€, kolikor sem plačal za avto in avto dobi nazaj. Možakar se je strinjal in podpisali smo sporazum. Denar bi mogel nakazati v 6mesecih in sicer do 16.12.2016. Ker denar ni bil nakazan, je zadeva sla spet naprej na sodišče v Trbovlje. Sodbo imamo 25ga ta mesec! Kakšne so možnosti in kako se lahko spet izmaže? Ker tole se vleče absolutno preveč. Naj še dodam da sedaj zahtevam 9.000€, ker avto stoji v garaži odkar se je to vse začelo. V naprej se vam zahvaljujem za nasvet.

ODGOVOR: Iz vašega vprašanja izhaja, da ste se zadeve lotili izključno po kazenskopravni poti, kar po mojem mnenju ni najprimerneje. Treba je ločiti kazenskopravni in civilnopravni vidik zadeve. Glede kaznivega dejanja goljufije bo odločitev sodišča odvisna od presoje dokazov glede tega, ali je dokazan naklep obdolženca za pridobitev protipravne premoženjske koristi in tudi za lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin. Civilnopravna obveznost pa je neodvisna od obstoja kaznivega dejanja. Če sta sklenila sporazum o tem, da se avto in kupnina vrneta, potem je jasno, da je ta sporazum obvezujoč in ga je treba izpolniti. Sicer lahko sodišče tudi v kazenskem postopku odloči o civilnopravnem (oz. premoženjskopravnem) zahtevku, vendar je to tam postranskega pomena in ni nujno, da sodišče o tem sploh odloči. Če bo obdolženec oproščen za kaznivo dejanje, potem boste glede premoženjskopravnega zahtevka napoteni na pravdo. Tudi če bo obsojen, ni nujno, da sodišče odloči o premoženjskopravnem zahtevku in vas prav tako lahko le napoti na pravdo. Skratka, če boste napoteni na pravdo, potem boste morali za uveljavitev svojega civilnopravnega zahtevka vložiti civilno tožbo v pravdnem postopku pred pristojnim okrajnim sodiščem. Če je za vas pomembno predvsem to, da čimprej dobite denar, in ne toliko obsodba obdolženca za kaznivo dejanje, vam svetujem, da po možnosti z gospodom skleneta sodno poravnavo, po kateri se vam on zaveže plačati oziroma vrniti denar, vi pa v zameno ne vztrajate pri kazenskem pregonu. Če boste za svojo terjatev imeli sodno poravnavo, je to (za razliko od navadnega pisnega sporazuma) izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko, če dolžnik obveznosti ne izpolni prostovoljno, opravljate poizvedbe o dolžnikovem premoženju (npr. pri banki, zemljiški knjigi, registru motornih vozil itd.) in lahko takoj predlagate izvršbo na dolžnikovo premoženje. 


VPRAŠANJE: Delodajalec mi je po moji odpovedi, sam ponudil novo pogodbo o zaposlitvi, z boljšimi pogoji, ki sem jo podpisala. Sedaj pa je on ne podpise. Ali si lahko premisli? Hvala.

ODGOVOR: Pogodba je sklenjena, ko jo podpišeta obe stranki. Če vam je delodajalec izročil z njegove strani nepodpisano pogodbo, potem ga ta pogodba še ne obvezuje in si lahko tudi premisli. Drugačna razlaga bi bila mogoča le, če bi prejšnja pogodba že prenehala veljati (bi se že iztekel odpovedni rok), pa bi Vi kljub temu ostali na delu na podlagi nove (še ne podpisane) pogodbe. V tem primeru bi bilo mogoče šteti, da je bila nova pogodba sklenjena konkludentno.


VPRAŠANJE: Pozdravljeni. Živimo v dvostanovanjski hiši in zgornji sosedje so zelo glasni, kar je zelo moteče. Ko je moj otrok drugemu v vrtcu rekel 8 krat naj neha ropotati, mi je njegova mama zagrozila z policijo češ da je to psihično nasilje. Moj otrok ne pretepa, ali žali, samo to je ponovil nekajkrat, v parih dnevih. Ali je to psihično nasilje? Hvala.

ODGOVOR: Če je otrok rekel drugemu, naj neha ropotati, to vsekakor ni nič nezakonitega, še zlasti ne gre za kaznivo dejanje. Kaznivo dejanje „psihično nasilje“ sicer v zakonu sploh ne obstaja. Kazenski zakonik psihično nasilje omenja le pri kaznivem dejanju „Šikaniranje na delovnem mestu“, ko določa, da kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let. Izraz „psihično nasilje“ se sicer najpogosteje uporablja v zvezi z nasiljem v družini. Zakon o preprečevanju nasilja v družini psihično nasilje definira kot ravnanja in razširjanje informacij, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske, tudi če so storjena z uporabo informacijsko komunikacijske tehnologije. Za nasilje v družini gre lahko zgolj v razmerju med družinskimi člani, ne pa med sosedi.


VPRAŠANJE: Pozdravljeni, od centra CSD sem prejel zavrnjeno odločbo (vloga in pritožba) za dodelitev denarne socialne pomoči. Sporen je 1/4 delež nepremičnine, ki sem ga podedoval po očetovi smrti. Mačeha me pa ne more izplačati. S partnerjem sva brezposelna in nimava sredstev za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb. Kaj lahko še storim? Hvala za odgovor.

ODGOVOR: Možnosti je več. Predvidevam, da je mačeha solastnica te nepremičnine. Če ima solastnica interes odkupiti vaš delež, le da trenutno nima sredstev za izplačilo, lahko sklenete prodajno pogodbo, na podlagi katere se vaš solastniški delež prenese nanjo, ona pa se vam zaveže to izplačati v ustrezno dolgem roku (lahko tudi pet ali več let). V zavarovanje te vaše terjatve za izplačilo se lahko ustanovi tudi hipoteka na tem solastniškem deležu. Ker bi bil solastniški delež že takoj prepisan na mačeho, vam ga CSD ne bi več mogel upoštevati. Če pa solastnica za kaj takega ni zainteresirana, potem lahko na sodišču predlagate tudi prodajo celotne nepremičnine ter razdelitev kupnine v skladu s solastniškimi deleži.


VPRAŠANJE: Prijatelj mi bo posodil denar, brez obresti z dobo vračila 15 let. Nameravamo skleniti posojilno pogodbo. V lasti imam delež na nepremičnini, vendar je na njem že vpisana zastavna pravica (hipoteka) od banke. Seveda se želi posojilodajalec zavarovati. Zanima me, če je z vidika varnosti posojilodajalca bolj primerno, da kljub temu sklenemo hipotekarno posojilo v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa (na že zastavljen delež), ali morda lahko predlagam, da sklenemo posojilno pogodbo v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa z neomejenim soglasjem posojilojemalca (z izvršljivostjo denarnih sredstev, premičnega in nepremičnega premoženja)? Bolj se nagibamo k slednji. Kaj priporočate?

ODGOVOR: Z vidika varnosti posojilodajalca je vsekakor najbolj ugoden neposredno izvršljiv notarski zapis, ki je neposredno izvršljiv tako glede hipoteke kot tudi glede vseh ostalih sredstev izvršbe.


VPRAŠANJE: Pozdravljeni. Potrebujem Vašo pomoč. Bil sem zaposlen s prejšnjim pri prejšnjem delodajalcu do 4.5.2017. Ker sem prejel možnost za zaposlitev drugje, ampak pogoj je bil v roku 14dni, sem podal odpoved (sporazumno) ter da bi izrabil stari in novi dopust (12 dni). Prejšnji delodajalec (direktor) mi je povedal tako: 1. Ali podpiševa sporazumno in preneha delovno razmerje z naslednjim dnem s tem, da mu "podarim" oziroma se odpovem 12 dnem dopusta 2. Ali mi da 2-mesečni odpovedni rok (tako da mi nova služba propade). Drugega mi ni ostalo, kot da podpišem sporazumno z naslednjim dnem in mu "podarim" oz. se odpoved 12 dnem dopusta. Ali to sploh obstaja? Je to zakonito? V sporazumu piše da "iz tega naslova, je poravnano vse". Prosim za pomoč.

ODGOVOR: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) v 164. členu določa, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Neveljaven je tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja. Pri sporazumnem prenehanju delovnega razmerja ni odpovednega roka, pač pa delovno razmerje preneha na dan, ki ga stranki določita v sporazumu. Vrhovno sodišče je v sklepu VIII Ips 107/2011 navedlo, da je pravica do nadomestila za neizrabljen dopust odvisna odvisna od vprašanja, ali delavec zaradi objektivnih razlogov dopusta ni mogel izrabiti. V primeru, ko delavec dopusta ni izrabil zato, ker je sam podal izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (iz krivdnih razlogov na strani delodajalca), je Vrhovno sodišče odločilo, da delavcu ne pripada pravica do nadomestila za neizrabljen dopust, ker je imel možnost dopust izkoristiti preden je podal odpoved. Upoštevati je tudi treba, da delodajalec ni dolžan skrajšati rednega odpovednega roka zato, da bi delavcu omogočil zaposlitev pri drugem delodajalcu. Če vam je torej delodajalec dal možnost, da preostali dopust izkoristite v okviru rednega odpovednega roka, pa ste se namesto tega odločili, da sprejmete alternativno možnost, to je takojšnje sporazumno prenehanje delovnega razmerja, menim, da je vprašljivo oziroma je malo možnosti za to, da bi uspeli z zahtevkom za plačilo nadomestila za neizkoriščen del letnega dopusta.


VPRAŠANJE: Na zapuščinski razpravi tasta, je na predlog izven zakonske tastove partnerice, dobila partnerica avto žena pa dobrobit na bančnem računu njenega očeta. Po besedah partnerice, ki je bila pooblaščena za dvige s tastovega računa, naj bi bila na računu še zadnja pokojnina (ca 800 €). Na podlagi oporoke je žena dobila vpogled v očetov bančni račun ki je izkazal minus 1.100 €. Ker je bil oče zadnje tri mesece na intenzivni negi v bolnišnici, je očitno, da je njegova partnerica v tem obdobju dvigovala denar preko limita. Očitno gre za tu za prevaro. Partnerica ima že bogate izkušnje na tem področju, ker je to že tretji partner, ki ga je pokopala. Pred tem je njen sin dobil tastovo hišo s preužitkarsko pogodbo. Zanima nas samo, kdo bo moral poravnati račun na banki.

ODGOVOR: Dvigi denarja iz zapustnikovega računa, ki jih je opravila njegova partnerica, ki je bila za to pooblaščena, predstavljajo dolg zapustnika do banke. Zakon o dedovanju (ZD) v 142. členu določa, da če je več dedičev, so ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Najprej je treba ugotoviti vrednost zapuščenega premoženja (samo aktiva). Če je bil v zapuščini dejansko samo avtomobil in če sta dve zakoniti dedinji, katerih zakoniti dedni delež znaša za vsako ½, potem je banki vsaka od dedinj odgovorna za dolg, vendar samo do višine polovice vrednosti avtomobila. Če je zapustnikova hči avtomobil z dednim dogovorom odstopila zapustnikovi partnerici, to na njeno odgovornost za zapustnikove dolgove ne vpliva. Drugo pa je vprašanje razmerja med samima dedinjama. Če je zapustnikova partnerica denar iz računa dvignila samovoljno, potem je dolžna polovico tega denarja plačati zapustnikovi hčerki.


VPRAŠANJE: Živjo. Zanima me kaj narediti. Kupil sem motokros motor suzuki in je po 2 dneh crknil prodajalec me je blokiral na telefon in sem izbrskal očetovo cifro in nisem nič dosegel, vleče se že 3 tedne, kaj naj storim. In se izgovarjajo, da je motor delal, meni pa ne deluje kot bi moral. Najlepše se vam zahvaljujem za odgovor.

ODGOVOR: Predvidevam, da ste kupili rabljen motor od druge fizične osebe. Gre za pravno razmerje prodajne pogodbe (tudi če pogodba ni bila sklenjena v pisni obliki). Obligacijski zakonik (OZ) določa, da prodajalec odgovarja za stvarne napake, ki jih je stvar imela takrat, ko je nevarnost prešla na kupca, ne glede na to, ali mu je bilo to znano ali ne. Prodajalec odgovarja tudi za tiste stvarne napake, ki se pokažejo potem, ko je nevarnost prešla na kupca, če so posledica vzroka, ki je obstajal že pred tem. Če se potem, ko je kupec prevzel stvar, pokaže, da ima stvar kakšno napako, ki je z običajnim pregledom pri prevzemu ni bilo mogoče opaziti (skrita napaka), mora kupec obvestiti o njej prodajalca v osmih dneh. Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko: 1. zahteva od prodajalca, da napako odpravi ali da mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe); 2. zahteva znižanje kupnine; 3. odstopi od pogodbe. Kupec lahko odstopi od pogodbe le, če je poprej pustil prodajalcu primeren dodaten rok za izpolnitev pogodbe. Kupec sme odstopiti od pogodbe tudi, ne da bi pustil dodatni rok, če mu je prodajalec po obvestilu o napakah sporočil, da ne bo izpolnil pogodbe, ali če iz okoliščin danega primera očitno izhaja, da je prodajalec niti v dodatnem roku ne bo mogel izpolniti. Treba je ugotoviti, kaj je vzrok za napako in ali je ta vzrok obstajal že ob nakupu. Če je temu tako, bi bilo dobro prodajalca pisno pozvati, da zagotovi popravilo in mu za to določiti rok. Če v tem roku prodajalec napake ne bo odpravil, lahko daste motor sami v popravilo in nato zahtevate od prodajalca povračilo stroškov popravila, lahko pa tudi odstopite od pogodbe in zahtevate vračilo kupnine. Če prodajalec ne bo plačal prostovoljno, lahko vložite tožbo.


VPRAŠANJE: Lep pozdrav! Zanima me po kolikšnem času se zbriše evidenca za višjo kršitev v cestno prometnih predpisih? Hvala za odgovor!

ODGOVOR: Zakon o prekrških (ZP) določa, da se pravnomočne odločbe, sodbe oziroma sklepi o prekrških iz evidenc izbrišejo po poteku treh let od dneva pravnomočnosti odločb, vendar ne dokler trajajo stranske sankcije (205. člen ZP). Sankcije, izrečene za prej storjeni prekršek, ni mogoče šteti za obteževalno okoliščino, če so od dneva, ko je postala odločba oziroma sodba o prekršku pravnomočna do storitve novega prekrška pretekla več kot tri leta (4. odstavek 26. člena ZP).


VPRAŠANJE: Spoštovani! Zanima me, kako je s pravnim nasledstvom dolga, ki izhaja iz osebnega poroštva (porok in plačnik), ko je porok tudi družbenik glavnega dolžnika, ki je podjetje. Kaj se zgodi v primeru smrti poroka, če pride do izvršbe nad sredstvi glavnega dolžnika in tudi poroka? Ali s smrtjo poroštvo to preneha? Hvala.

ODGOVOR: Poroštvo s smrtjo ne preneha. Za dolg iz naslova poroštva odgovarjajo porokovi dediči, vendar največ do višine vrednosti podedovanega premoženja.


VPRAŠANJE: Zanima me, ali lahko preživnino zahtevam za nazaj? Oktobra lani sem se z odvetnico dogovorila, da vloživa tožbo za razvezo. Kdaj točno je ona to vložila žal ne vem, februarja letos sva z zakoncem imela razgovor na csd, kjer sva se dogovorila vse, razen preživnine. Z mladoletnima otrokoma smo se zaradi psihičnega nasilja in alkohola odselili v najemniško stanovanje. Zakonec že 6 let ni prispeval za otroke, veliko je pil, domov ga ni bilo tudi po 3 dni itd. Pije še sedaj, preživnine pa ni plačal še niti centa. Razvezni postopek še ni končan, niti še nisva dobila obravnave. Ker naju je sodišče napotilo na mediacijo in je bila tudi tik pred zdajci tudi preklicana (vzroka ne vem) še vedno ostajamo brez preživnine, kar je pri toliko stroških zelo, zelo težko saj nam zmanjkuje denarja za preživetje. Pomaga mi moja družina. Od kdaj lahko zahtevam preživnino (sodno še ni določena) in ali moram za to kaj posebnega vložiti na sodišče. Zakaj vse skupaj toliko časa traja? Hvala za hiter odgovor in lep pozdrav!

ODGOVOR: Preživnina se lahko v razveznem postopku zahteva za čas od vložitve tožbe dalje. Po vsej verjetnosti je odvetnica v že vloženi tožbi vključila tudi zahtevek za preživnino. V sodbi sodišče hkrati odloči o razvezi zakonske zveze, dodelitvi otrok, določitvi preživnine in o stikih. Glede na to, da se zadeva vleče, bi bilo smiselno predlagati izdajo začasne odredbe glede preživnine, kar bi pomenilo, da bo sodišče o tem odločilo takoj. Za stroške preživljanja za čas pred vložitvijo tožbe za preživnino pa je treba vložiti posebno tožbo (verzijski zahtevek). S slednjo se lahko zahteva povračilo stroškov preživljanja za obdobje pet let pred vložitvijo tožbe.


VPRAŠANJE: Smem npr. prijaviti policiji človeka, ki orje z buldožerjem na tuji parceli. Lastniki z.k so mrtvi. Dediči, kot tudi vstopni dediči pa niso sprožili postopka dedovanja. Zemljišče ni vredno stroškov. Imam pa interes, ker posameznik želi graditi blizu gnojnično jamo, ki zaradi prekomerne emisije smradu name nebi vplivalo ugodno. Hvala za uslugo. Lep pozdrav.

ODGOVOR: Kazenski zakonik v 338. členu določa kaznivo dejanje „protipravno zavzetje nepremičnine“, ki ga stori med drugim, kdor zavzame tuje zemljišče z namenom, da ga uporabi za gradnjo. Tudi gradnja gnojne jame predstavlja gradnjo. To kaznivo dejanje se preganja po uradni dolžnosti, kar pomeni, da lahko vsakdo vloži ovadbo. Odgovor je torej pritrdilen, to dejanje lahko prijavite policiji.


VPRAŠANJE: Pozdravljeni, v marcu sem rezervirala potovanje za datum 08.06.2017 preko tur. agencije in vplačala akontacijo ter zavarovanje za riziko odpovedi.. Zbolela sem 28.04.2017 ter upala, da se bom do odhoda pozdravila in odšla na potovanje. Potovanja nisem nameravala odpovedati. Odločitev zdravnika, ki je napisal potrdilo dne 05.06.2017 je bila, da nisem še primerna za potovanje. O tem sem takoj še istega dne obvestila turistično agencijo in odpovedala potovanje ter predložila potrdilo. Zavarovalnica tega potrdila ne prizna z razlogom, da bi to morala storiti v treh dneh ko sem zbolela. Zavarovalnica se sedaj sklicuje na pogoje K-TUR-KOM/16, 3 . točka 3.člen: če zavarovalec pisno ne odpove potovanja najkasneje v roku 3 dni od dneva, ko je nastal eden od dogodkov, navedenih v 2. členu te klavzule (bolezen). Res je bolezen nastopila 28.04.2017, vendar je bila odločitev zdravnika, da ni smiselno oditi na potovanje zaradi zdravstvenega stanja dne 05.06.2017, torej 4 dni pred odhodom. Ker je bolezen nastopila več kot en mesec pred odhodom je bilo upanje, da se bo potovanje v Tunizijo lahko izvedlo. Vnaprej se zahvaljujem za vašo pomoč in Vas lepo pozdravljam.

ODGOVOR: Na vprašanje žal ne morem dati jasnega in zanesljivega odgovora. Glede na veljavne splošne pogoje bi bilo treba potovanje odpovedati v roku 3 dni od nepričakovanega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki onemogoča potovanje. Vprašanje je, ali je dne 5.6.2017, ko Vam je zdravnik odsvetoval potovanje, prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja ali zgolj ni prišlo do izboljšanja. Če zgolj ni prišlo do izboljšanja, je vprašanje, ali je bilo pred tem res mogoče utemeljeno pričakovati, da se Vam bo zdravstveno stanje do predvidenega potovanja izboljšalo, tako da bi neizboljšanje lahko opredelili kot nepričakovan zaplet v zdravljenju. Če je bilo pred tem mogoče utemeljeno pričakovati, da boste do potovanja ozdraveli, in je dne 28.4.2017 prišlo do odkritja nepričakovanega zapleta, potem bi Vam po mojem mnenju zavarovalnica morala ugoditi.


VPRAŠANJE: Pozdravljeni.. S partnerko sva živela skupaj 18 let. Pred tremi leti sva se razšla, kjer sem jaz ostal v stanovanju z otrokoma. Stanovanje sva kupila in je vredno približno 30000 evrov. Kredit za stanovanje plačujem že celo obdobje jaz, ker partnerka ni bila kreditno sposobna, da bi kredit dobila. Po njenem odhodu mi je ostalo še 13200 evrov kredita, ki ga odplačujem še danes. Pripravljen sem prodati stanovanje ter jo izplačati, vendar partnerka želi da podpiševa sporazum, da ji pripada polovico premoženja cca 15000 evrov. Zanima me ali ji resnično pripada polovica premoženja in ali lahko jaz preostanek kredita za stanovanje, ki ga še odplačujem po prodaji stanovanja vzamem stran ter si ostalo razdeliva.. Zanima me tudi če se nastali  stroški razdelijo pri prodaji nepremičnine. 

ODGOVOR: Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v 59. členu določa, da se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, zakonca pa lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju. V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče ne le dohodek vsakega zakonca, temveč tudi druge okoliščine, kot na primer pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje domačih del, skrb za ohranitev premoženja in vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravi, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja. Bivši ženi tako načeloma res pripada polovica premoženja, razen če lahko dokažete, da ste vi k nastanki in ohranitvi premoženja prispevali v večjem deležu. Deli pa se ne le aktiva, pač pa tudi pasiva premoženja. To pomeni, da mora bivša žena prevzeti tudi polovico oziroma ustrezen delež še preostalega dolga za odplačilo kredita. 


VPRAŠANJE: Pozdravljeni. Moja teta se je leta 2014 zaradi slabih razmer v družini izselila iz naslova A, kjer je imela stalno prebivališče na drugo lokacijo na naslov B, začasno prebivališče. v aprilu 2015 je sledila prijava na UE Ljubljana, ker naj bi živela na dveh lokacijah (glede na prijavo). Z dokazi smo potrdili, da živi samo na začasnem naslovu, vendar so na UE Ljubljana teti izbrisali status stalnega prebivališča... na začasni lokaciji, kjer sedaj prebiva, ima samo na papirju prijavljeno stalno prebivališče, drugače je to začasno prebivališče, ker gre za stanovanje v najemu. Zanima me, ali teti pripadajo kakšne pravice, ker ji je bila odvzeta pravica do stalnega prebivališča. Hvala za odgovor.

ODGOVOR: Zakon o prijavi prebivališča stalno prebivališče definira kot »naselje, kjer posameznik dejansko stalno prebiva in je to naselje središče njegovih življenjskih interesov, to pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, kjer živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave«. Začasno prebivališče pa je definirano kot »vsako drugo prebivališče, kjer se posameznik zadržuje ali začasno prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v njem stalno ne prebiva«. Stalno prebivališče ima lahko posameznik ne le na naslovu, kjer je lastnik objekta, pač pa tudi na naslovu, kjer je najemnik, podnajemnik in tudi kjer ima zgolj soglasje lastnika za prebivanje. Prijava stalnega prebivališča je pomembna predvsem zaradi vodenja evidence prebivalstva, zaradi volilne pravice pri občinskih volitvah in podobno. Prijava prebivališča pa ne daje nobenih pravic v smislu uporabe objekta ali nepremične. To, da ima nekdo na določenem naslovu prijavljeno stalno prebivališče, še ne pomeni, da ima zaradi tega pravico stalno prebivati na tem naslovu. Pravica prebivanja v določenem objektu je odvisna zgolj od lastništva, obstoja ustrezne pogodbe ali soglasja lastnika.


VPRAŠANJE: Od odvetniške pisarne družbe A1 sem prejela predlog izterjave za račun, ki ga nisem prejela. Račun bi moral biti poslan s strani Simobil v začetku januarja a ni bil. Družbo A1 sem prosila naj mi posredujejo račun a so mi odgovorili da sem si dolžna sama priskrbeti račun v kolikor ga ne prejmem. Naj omenim da so to novi pogoji družbe A1 (na katere se sklicujejo), sama sem pa s Simobilom prekinila pogodbo še pred prevzemom (s pogoji A1 nisem bila nikdar seznanjena, niti nisem podpisala da pristajam na nove pogoje). V pogojih uporabe družbe Simobil je navedeno, da je Simobil dolžan poslati račun, ni pa ničesar o tem da bi morala sama javiti v kolikor računa ne prejmem. Do sedaj (pogajanja z odvetniško pisarno A1 trajajo že slaba dva tedna) nisem prejela niti računa, samo informacijo da družba A1 ne odstopa od odločitve, da sama plačam še dodatno nastale stroške odvetniške pisarne. Ponudila sem jim možnost da pošljejo nov račun z novim rokom plačila a so zavrnili, sedaj me pa zanima ali sem jaz sploh dolžna plačati račun glede na to da Simobil ni izpolnil svojega dela obveznosti?

ODGOVOR: Prejem računa je pomemben predvsem z vidika nastanka dolžniške zamude. Če računa dejansko niste prejeli, potem niste bili v zamudi s plačilom. To pomeni, da vam operater ni upravičen zaračunati zamudnih obresti in stroškov izterjave. Sam osnovni dolg pa ste dolžni poravnati. Svetujem vam, da osnovni dolg vsekakor čim prej poravnate. Ne glede na to, pa lahko še vedno zahtevate kopijo računa in operater vam je to dolžan zagotoviti.


 

 

Zaradi prezasedenosti je rubrika brezplačni pravni nasveti trenutno zaprta.

Hvala za razumevanje.