Če se delavec poškoduje na delu, se zastavlja vprašanje, ali mu je delodajalec dolžan plačati odškodnino. V nadaljevanju na kratko pojasnjujemo, v katerih primerih je delavec do odškodnine upravičen.
Če gre za nevarno dejavnost
Če se delavec poškoduje pri opravljanju nevarne dejavnosti, je delodajalec za to škodo objektivno odškodninsko odgovoren.
Nevarna dejavnost je tista, pri kateri je tveganje za nastanek poškodb večje kot kot pri običajnih vsakodnevnih opravilih oziroma tista, pri kateri kljub skrbnemu in previdnemu ravnanju obstaja nevarnost za nastanek poškodb oziroma škode. Nevarne dejavnosti so na primer naslednje:
-
delo na višini,
-
delo z nevarnim strojem (na primer krožno žago),
-
vožnja z motornim vozilom,
-
delo s težkimi premikajočimi bremeni,
-
delo z orožjem,
-
delo v nevarnih okoliščinah (na primer delo gasilca, ki vstopa v gorečo stavbo, ali delo policista na intervenciji).
Če je delodajalec opustil varnostne ukrepe
Če se delavec poškoduje zato, ker je delodajalec opustil ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja pri delu, je delodajalec za tako nastalo škodo krivdno odškodninsko odgovoren.
Za to gre na primer v naslednjih primerih:
-
če da delodajalec svojim delavcem nejasna navodila za delo ali jim sploh ne da ustreznih navodil in pride zaradi tega do nesreče,
-
če delodajalec dela ne organizira ustrezno in pravilno,
-
če delodajalec delavcev ne usposobi za delo,
-
če delodajalec delavcem ne da na razpolago ustreznih zaščitnih sredtev (na primer čelad, rokavic itd.)
-
če delodajalec ne poskrbi za varno delovno okolje in varna delovna sredstva.
Kaj če je tudi delavec sam prispeval k nesreči
Če se ugotovi, da je sicer podana (bodisi objektivna bodisi krivdna) odškodninska odgovornost delodajalca, hkrati pa je tudi delavec sam prispeval k nesreči (na primer z neupoštevanjem navodil delodajalca ali z sicer nepravilnim, neskrbnim ali nespametnim ravnanjem), potem sodišče ta delavčev prispevek oceni v odstotkih. Če sodišče na primer oceni, da je delavec k nesreči sam prispeval 50 %, potem bo tudi dosojena odškodnina znašala 50 % tiste, ki bi mu pripadala, če bi šlo za izključno odgovornost delodajalca.
Kako se določi višina odškodnine
Za določanje odškodnine ne obstaja neka enotna tarifa ali cenik. Sodišče določi odškodnino glede na intenzivnost in trajanje poškodb oziroma škode. Pri tem upošteva preteklo sodno prakso (odškodnine, ki so bile določene v podobnih primerih v preteklosti). Sodna praksa je dostopna na spletni strani http://www.sodnapraksa.si. Odškodnina se določa zlasti po naslednjih postavkah:
-
telesne bolečine in nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem,
-
strah (primarni ob nesreči in sekundarni strah za izid zdravljenja),
-
morebitne duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti (če ima oškodovanec trajne posledice, zaradi katerih se ne more več ukvarjati z določenimi aktivnostmi, s katerimi se je prej ukvarjal),
-
morebitne duševne bolečine zaradi skaženosti (če ima na primer oškodovanec brazgotine na vidnih mestih),
-
premoženjska škoda zaradi izgubljenega zaslužka (če na primer oškodovanec zaradi invalidnosti ne more več zaslužiti toliko kot bi lahko, če ne bi bilo nesreče).
Zastopanje
Če potrebujete odvetnika za uveljavljanje odškodnine se lahko obrnete na nas.