Imate dolžnika, ki vam vedno znova obljublja plačilo, dejansko pa nikoli ne plača? V tem prispevku predstavljam različne možnosti sodne izterjave dolga. Izterjava se razlikujejo glede na to, s kakšnimi listinami glede obstoja terjatve razpolagate. Predstavljam tudi različne možnosti, kako čim hitreje in ceneje pridobiti ustrezno listino, ki bo podlaga za sodno izvršbo. Pomembno je, da z izterjavo ne odlašate predolgo, ker bo sicer terjatev zastarala.
Izvršba na podlagi izvršilnega naslova
Izvršilni naslov je pravnomočna sodba, pravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ali pravnomočen sklep o plačilnem nalogu, sodna poravnava ter neposredno izvršljiv notarski zapis. Če že imate katero od teh listin, potem lahko na podlagi tega pridobite podatke o dolžnikovem premoženju in dohodkih. Tako lahko pridobite podatke o dolžnikovih bančnih računih, o njegovih izplačevalcih dohodka, vrednostnih papirjih, naložbah v sklade, poslovnih deležih, nepremičninah, avtomobilih, plovilih, letalih itd. Na podlagi pridobljenih podatkov lahko predlagate sodno izvršbo na tisto dolžnikovo premoženje, ki ga bo mogoče najlažje in najceneje unovčiti. Za predlog za izvršbo se plača sodna taksa v znesku 55 EUR, če je predlog vložen elektronsko pa 44 EUR. Najhitrejša in najcenejša je izvršba na denarna sredstva pri bankah. Če teh ni ali če ne zadoščajo za celotno poplačilo, lahko posežete po drugih izvršilnih sredstvih, na primer: izvršba na vrednostne papirje, rubež in prenos dolžnikovih terjatev, izvršba na nepremičnine, na premičnine, na poslovni delež. Pri izvršbi na nepremičnine, premičnine in poslovne deleže mora upnik vnaprej založiti predujem za izvršilne stroške (npr. za stroške cenilca, stroške izvršitelja). Te stroške lahko nato upnik priglasi kot izvršilne stroške v postopku in sodišče jih naloži v plačilo dolžniku. Ti stroški se poplačajo v istem izvršilnem postopku iz vrednosti premoženja, na katerega je bilo poseženo z izvršbo.
Pomembno je, da v postopku izvršbe na podlagi izvršilnega naslova dolžnik ne more več (utemeljeno) ugovarjati obstoju terjatve. Z ugovorom lahko uspe le, če dokaže (dokazno breme je na njem), da je v vmesnem času (to je od nastanka izvršilnega naslova) poravnal dolg ali da je dolg na drug način naknadno prenehal (npr. zaradi odpusta obveznosti v stečajnem postopku).
Če izvršilnega naslova nimate, obstoj dolga ni sporen, dolžnik pa obljublja plačilo, bo dolžnik morda pristal na to, da skleneta sodno poravnavo. V sodni poravnavi se lahko določi nov rok plačila, morda tudi, da dolžniku ne bo treba plačati zakonskih zamudnih obresti, če bo plačal v na novo postavljenem roku. Pomembno pa je, da boste s sodno poravnavo pridobili izvršilni naslov, na podlagi katerega boste lahko predlagali izvršbo, če dolžnik obveznosti po sodni poravnavi ne bo izpolnil. Pri okrajnem sodišču lahko vložite predlog za poskus sklenitve sodne poravnave (309. člen Zakona o pravdnem postopku). Za ta predlog se plača sodna taksa v višini 8 EUR. Na podlagi predloga bo sodišče povabilo obe stranki na narok, kjer lahko skleneta sodno poravnavo.
Z dolžnikom lahko gresta tudi k notarju in tam skleneta sporazum o plačilu v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, ki prav tako predstavlja izvršilni naslov. Vendar so stroški notarskega zapisa bistveno višji kot v primeru sklenitve sodne poravnave pred sodiščem.
Če dolžnik ni pripravljen skleniti sodne poravnave ali neposredno izvršljivega notarskega zapisa, potem morate za pridobitev izvršilnega naslova vložiti tožbo, da o obstoju svoje terjatve pridobite pravnomočno sodbo. Če obstoj dolga ni sporen, morda dolžnik sploh ne bo vložil odgovora na tožbo. Rok za odgovor na tožbo je 30 dni, v sporih majhne vrednosti (terjatve do 2.000 EUR, pri gospodarskih sporih pa do 4.000 EUR) pa 8 dni. Če dolžnik ne vloži odgovora na tožbo, je postopek lahko hitro končan, saj sodišče po izteku roka za odgovor na tožbo brez obravnave izda zamudno sodbo. Če je obstoj dolga sporen in dolžnik vloži odgovor na tožbo, pa se izvede pravdni postopek, katerega trajanje je lahko zelo različno, povsem odvisno od okoliščin posameznega primera.
Izvršba na podlagi verodostojne listine
Verodostojne listine so zlasti: faktura (račun), menica, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina, obračun obresti in obračun prejemkov iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
Če imate za svojo terjatev katero od teh listin, potem lahko pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, Centralni oddelek za verodostojno listino, vložite predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Če se registrirate in imate kvalificirano digitalno potrdilo, lahko predlog vložite tudi elektronsko preko portala e-sodstvo. Za predlog za izvršbo se plača sodna taksa v znesku 55 EUR, če je predlog vložen elektronsko pa 44 EUR. Ti stroški so del izvršilnih stroškov, kar pomeni da so ravno tako kot glavnica predmet izterjave. Na podlagi takega predloga bo sodišče zelo hitro (praviloma v dveh dneh) izdalo sklep o izvršbi, ki ga bo vročilo upniku in dolžniku. Postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine se od postopka izvršbe na podlagi izvršilnega naslova bistveno razlikuje po tem, da ima dolžnik možnost vložiti ugovor, v katerem lahko nasprotuje obstoju terjatve. Rok za ugovor je 8 dni, v meničnih in čekovnih sporih pa 3 dni. Če dolžnik vloži ugovor, v katerem obrazloženo nasprotuje terjatvi, potem izvršilno sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, in zadevo odstopi v odločanje pravdnemu sodišču. To pomeni, da postopek preide v običajen pravdni postopek, kakršen se sicer začne na podlagi tožbe.
Če za svojo terjatev nimate verodostojne listine, obstoj dolga pa ni sporen in dolžnik obljublja plačilo, potem lahko verodostojno listino zelo enostavno in brezplačno pridobite s tem, da daste dolžniku v podpis menico. Menica je vrednostni papir, ki ga lahko sestavite (napišete) tudi sami. Pomembno je, da menica vsebuje vse bistvene sestavine:
-
označbo, da je menica, napisano v samem besedilu listine v jeziku, v katerem je menica sestavljena;
-
nepogojno obljubo, da se bo plačala določena vsota denarja;
-
navedbo dospelosti;
-
kraj, kjer je treba plačati;
-
ime tistega, kateremu ali po čigar odredbi je treba plačati;
-
navedbo dneva in kraja, kjer je lastna menica izdana;
-
podpis tistega, ki izdaja menico (izdajatelj).
Kot izdajatelj menice mora biti naveden dolžnik. Podpisa na menici ni treba overiti. Če dolžnik ne bo plačal v roku, ki je naveden v menici, boste na podlagi menice lahko vložili predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Dolžnik bo imel za ugovor zoper sklep o izvršbi le 3 dni, ker bo šlo za menični spor.
Franci Krivec, univ. dipl. prav.